Grčija

Grčija

Things to do - general

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Hellas (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi. Po podatkih popisa 2011 ima Grčija okoli 10,8 milijona prebivalcev. Glavno in največje mesto so Atene, Solun pogosto navajajo kot soglavno mesto.

Strateško je Grčija na križišču Evrope, Azije in Afrike na južni konici Balkanskega polotoka. Na kopnem meji z Albanijo, Republiko Makedonijo, Bolgarijo in Turčijo. Grčijo sestavlja devet geografskih območij: Makedonija, Osrednja Grčija, Peloponez, Tesalija, Epir, Egejski otoki (vključno Dodekanez in Kikladi), Trakija, Kreta in Jonski otoki. Egejsko morje leži vzhodno od celine, Jonsko morje na zahodu in Sredozemsko morje na jugu. Grčija ima s 13,676 km najdaljšo obalo v Sredozemlju in 11. najdaljšo obalo na svetu z veliko otokov, od katerih je 227 naseljenih. 80 odstotkov Grčije je gorate, najvišji vrh, 2917 m, je Olimp.

Grčija ima daljšo zgodovino kot katera koli država, svoje korenine ima v civilizacijah antične Grčije, ki velja za zibelko vse zahodne civilizacije. Zapuščina vključuje demokracijo, zahodno filozofijo, olimpijske igre, zahodno literaturo [1], zgodovinopisje, politične vede, večja znanstvena in matematična načela, dramatiko s tragedijo in komedijo. Po stoletjih neodvisnosti je v 4. stoletju pred našim štetjem grške mestne države poenotil Filip II. Makedonski. Njegov sin Aleksander Veliki je osvojil velik del antičnega sveta in razširil grško kulturo in znanost iz vzhodnega Sredozemlja do reke Ind. V 2. stoletju pr. n. št. je bila priključena Rimu, ker je postala sestavni del rimskega imperija in bila jedro njegovega naslednika, Bizantinskega cesarstva. Grška pravoslavna cerkev, zakoreninjena v 1. stoletju, je oblikovala sodobno grško identiteto in prenaša grške tradicije v širši pravoslavni svet [2]. Pod otomansko oblastjo sredi 15. stoletja je država Grčija nastala leta 1830 po vojni za neodvisnost. Bogata zgodovina v državi se kaže v 17 krajih, ki so na seznamu Unescove svetovne dediščine, kar je največ v Evropi in svetu.

Grčija je demokratična in razvita država z naprednim gospodarstvom, visoko kakovostjo življenja in zelo visokim življenjskim standardom. Je ustanovna članica Združenih narodov. Bila je deseta država, ki se je pridružila Evropski skupnosti (predhodnica Evropske unije), in je del evrskega območja od leta 2001. Prav tako je članica številnih drugih mednarodnih ustanov, kot so Svet Evrope, NATO, OECD, OIF, OVSE in WTO. Grčija je ena največjih ladijskih sil na svetu srednje moči, glaven turistični cilj, ima največje gospodarstvo na Balkanu, kjer je pomembna vlagateljica.

Država Grčija
Površina km2131.990 km2
Uradna valutaEuro
Uradni jezikiGrški jezik
Vstopni dokumentiZa vstop v Grčijo, za državljane držav Evropske skupnosti zadostuje veljavna osebna izkaznica, drugih omejitev pri vstopu v Grčijo ni.

Zabava na lokaciji

Antične olimpijske igre (grško Ολυμπιακοί αγώνες, Olimpiakoi Agones) je bila vrsta atletskih tekmovanj med predstavniki mestnih državic in ena izmed vsehelenskih iger antične Grčije. Bile so v čast Zevsu in so jim Grki pripisovali mitološki izvor. Prve olimpijske igre so datirane v 776 pred našim štetjem. Nadaljevale so se tudi, ko je Grčija prišla pod rimsko oblast, dokler jih cesar Teodozij I. leta 394 ni prepovedal ob uvedbi krščanstva kot državne religije. Igre so bile vsaka štiri leta, olimpijad je postal enota časa v zgodovinskih kronologiji.

Med igrami je bilo uzakonjeno olimpijsko premirje, da bi športniki lahko varno pripotovali iz svojih držav na igre. Nagrade za zmagovalce so bili venci iz oljčnih vejic ali krone. Igre so postale politično orodje, ki so ga mestne državice uporabljale za uveljavitev prevlade nad svojimi tekmeci. Politiki bi med igrami sklepali politična zavezništva in med vojno bi duhovniki žrtvovali bogovom za zmago. Igre so bile uporabljene tudi kot pomoč pri širjenju helenistične kulture po vsem Sredozemlju. Olimpijske igre so bile tudi izrazito versko praznovanje in umetniško tekmovanje. Kip Zevsa v Olimpiji je veljal za eno sedmih čudes sveta. Kiparji in pesniki so se zbirali na olimpijadah, da bi prikazali svoje umetnine in dobili pokrovitelje. Antične olimpijske igre so imele manj športov kot sodobne igre in samo svobodno rojeni grški moški so lahko sodelovali[1], čeprav je ženska Bilistihe omenjena kot zmagovalna lastnica voza. Dokler so izpolnjevali merila za vpis, so športniki iz katere koli mestne državice in Makedonije lahko sodelovali, čeprav je helanodik, pristojni sodnik, dovolil kralju Aleksandru I., da sodeluje pri igrah, šele ko je dokazal svoje grško poreklo. Igre so bile vedno v Olimpiji namesto izmenično v različnih krajih, kot je pri sodobnih olimpijskih igrah. Zmagovalci so bili počaščeni in njihovi podvigi so bili zapisani za prihodnje generacije.

Sike zabava na lokaciji

Zanimivosti

Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr. Kr. in vključitvijo območja Grčije v rimski imperij leta 146 pr. Kr. Zlasti za začetek obdobja veljajo različna merila, saj grško antiko težko strogo ločimo od predhodne ahajske kulture in predgrških kultur. Sprva so začetek obdobja povezovali z začetkom prirejanja olimpijskih iger, torej 776 pr. n. št.

Tudi konec obdobja ni enoznačno določen, saj nekateri menijo, da se zaključi že z vzponom helenističnega sveta oziroma s smrtjo Aleksandra Velikega 323. leta pr. n. št.

Obdobje deloma sovpada s klasičnim starim vekom, ki označuje čas Grkov in Rimljanov od približno 8. stoletja pr. n. št.. do 5. stoletja.

Antična Grčija opisuje grško govoreči del sveta v tistem obdobju in torej ne vključuje le geografskega območja sedanje Grčije, temveč sem sodijo še: Ciper, Egejski otoki, obalni pas Male Azije, Sicilija in južna Italija (Magna Graecia) in razpršene grške naselbine na obalah Kolhide (Kolchis), Ilirije, Trakije (Thráki), Egipta, Cirenajke (Cyrenaica), južne Galije, vzhodni in severovzhodni del Iberskega polotoka in Iberijo (Iberia).

To je bilo živahno obdobje epistemološkega razvoja (gr. episteme = znanje, znanost), ko so postavili temelje sodobni znanosti, umetnosti, izobraževalnim sistemom, politiki in jeziku. Zaslug za prenos tedanjih dosežkov v sodobni čas nimajo Grki sami, marveč gre to med drugim pripisati Arabcem, predstavnikom renesančnega obdobja in neoklasicistom.

Znani angleški filozof Bertrand Russell je nekoč zapisal, da je vzpon stare Grčije pravzaprav presenetljiv, saj so na videz bolj ustrezni dejavniki za uspešen razvoj civilizacij obstajali že na drugih geografskih območjih. Toda kljub temu so bili Grki tisti, ki so razvili matematiko, znanost in specifično filozofijo. Prvi so pisali zgodovino v sodobnem pomenu besede, povsem neobremenjeno so razmišljali o naravi sveta. Začetek in nagel razvoj vseh teh značilnosti gre izslediti prav v čas antične Grčije, ko se je na širšem geografskem območju spremenilo marsikaj.

Slike ogledov

Kulinarika

Če iščeš noro zabavo brez meja, je Grčija prava destincija. Eden od otokov, Mikonos pravi otok za vas. Na plaži Paradise Beach, ki velja tudi za eno najboljših party plaž Evrope, se zabava začne že zgodaj popoldan in se do naslednjega jutra nadaljuje v številnih lokalih in diskotekah ob plaži. Izredno priljubljena med mladimi žurerji iz vse Evrope sta tudi Krf in Ios, ki zabave željnim obljubljata vroče in divje noči.

Slike kulinarike

Unfortunately there are no accommodations at this location at the moment.

Trenutno na tej destinaciji ni organiziranega dogodka.

Trenutno na tej destinaciji ni organiziranega dogodka.